To leto Si dovoli biti to kar si

Prvi dan novega leta sem si nekako oddahnila. Kot da bi na novo zadihala. Nisem posebej razmišljala o tem, nisem sama sebi sugerirala tega dejanja, ampak se je samo zgodilo…in prišel je tisti občutek, da sem končno pripravljena da doživim svoj Božanski dušni načrt. Da se za mene zgodi tisto lepo in prijetno. Preteklosti sem pomahala v slovo, se ji zahvalila in se odločila, da je ne bom več klicala nazaj. Tega si ne zaslužim več. Tokrat ne, tokrat bo drugače. (to sem že parkrat storila, ampak se je lumpa gospa preteklost vedno vrnila – že ve zakaj 😉 )

V času praznikov sem reševala svoj odnos do sebe in se učila preprosto biti, biti to kar sem. Najtežje je biti to kar si s tvojimi najbližjimi, s tvojimi največjimi Učitelji. Prazniki, družinske zabave, smeh in radost, jaz pa sem se opazovala, kot da se gledam iz tretje osebe. Sem sproščena? Upam biti to kar sem? 

Ne, Božič mi je to jasno pokazal. Grozen glavobol in nejevolja, kuharija celo jutro in samo želja, da se vse čimprej konča. Pa je bilo lepo, zelo lepo in na koncu moram reči, da sem, v vse skupaj, dala en velik košček sebe, ne glede na situacijo in grozno nabijanje v čelu…

Meditiram na kundalini in energija se mi ustavi v grleni čakri….seveda, avtentičnost rešujem. Kdo si Urška? Zakaj se še vedno bojiš pokazati pravo sebe…

“Kaj pa če me take ne bodo imeli radi, kaj če me ne bodo sprejeli….?” Vsa ta vprašanja sem v obdobju med Božičem in novim letom pridno reševala, strahove pa metala v ogenj. Lep občutek!

Energije so bile težke, ampak so mi izredno pomagale. Ja, bolelo me je celo telo in iz mojega hrbta je priteklo toliko žalosti.

Nekega večera si pogledam film o potopljeni križarki, ki me je popolnoma vrgel iz tira. Niti za minuto nisem zatisnila očesa tiste noči in v meni je vrelo. Strahovi so zapuščali moje telo skozi spoznanje, da ne zaupam dovolj, da me je še vedno strah, da se bo komu od mojih kaj zgodilo. Jokala sem in jokala in vedela sem, da ne zaman. Ko pritečejo solze se ne upiram več…samo pustim, da se zlijejo in umivajo mojo dušo. Prileže se ta jok….težko je samo za tiste, ki so poleg in ne razumejo oziroma nočejo razumeti od kje te solze, ko pa je vse tako “popolno”.

To so stare solze, mogoče niso niti moje, ampak v meni so in prav je, da se iztečejo. 

Odpravim se na svoj vsakdanji tek in četudi je telo težko, vem, da ga ne smem izpustiti. Tek mi tako zelo pomaga pri zdravljenju moje duše. Kadar telo napolnim do kraja s kisikom in se um umiri in utihne, je čas, da pride na površje moja duša. Pridejo vizije in slike iz prihodnosti, pridejo strahovi in ostale negativne emocije, pride vse tisto, kar tiči po kotičkih moje duše in še kot zadnje breme zapušča moje telo.

Ja, lepo mi je. Ko sedaj pomislim na svoje življenje, mi je tako lepo. To leto bo moje leto!

Letos si bom dovolila biti to kar sem. Popolnoma zaupam in v sebi sem mirna. Moja situacija niti slučajno ni rožnata, ampak to me ne skrbi. Vsak slab konec je začetek nečesa novega. Ni me strah, obratno, veselim se vsake situacije in izziva. Ne morem reči, da točno vem kaj me čaka, imam pa vsaj približni občutek.

Moja kundalini energija se je dvignila v moje tretje oko in moja intuicija še nikoli ni bila tako prozorna. Kot da gledam skozi njo, kot da predvidevam situacije in oblikujem vsak trenutek preko njih. Kot da berem knjigo svojega življenja in berem med vrsticami, čutim vsako besedo in vsako dejanje. Še vedno poleg vsega pridejo tudi strahovi. Si upam delati to kar delam? Verjamem dovolj vase? Sem dovolj pogumna, da se postavim ob rob tistim, ki bi me najraje vtaknili v kakšno pisarno za polni delovnik? Si upam živeti svoje sanje?

Vmes pa se prikrade novo vprašanje. Zakaj vedno pretirano zadovoljuješ druge? Zakaj se razdajaš, preveč trudiš, da bi bilo drugim lepo, na sebe pa pozabiš? Tako pozabiš uživati trenutek, svojo energijo pa usmerjaš v druge.

Zakaj poslušaš druge namesto, da slediš svojemu srcu? 

Dolgo časa že rešujem to in danes vem, da sem se spremenila. Da sem spreobrnila občutek, da moram vedno misliti na druge in mogoče malo egoistično energijo usmerila samo vase. Otroka sta velika, znata poskrbeti sama zase, jaz ju samo opazujem in pomagam, ko je to zares potrebno. Ostali pa morajo znati v prvi vrsti poskrbeti zase. Tudi moj partner. Kadar svojo energijo usmerja vame in vse nekako pade na moja ramena ga ljubeznivo opozorim. Nisem tukaj zato, da zadovoljim tvoje potrebe in želje, tukaj sem, da te ljubim in sprejemam takšnega kot si.

Deluje, joj, kako čarobno deluje vse skupaj, ko si enkrat na svojem pravem mestu. Nihče mi ne zameri tega, ker vsi vejo in čutijo, da je tako prav. Ni več slabih družinskih odnosov, vse teče med nami z ljubeznijo. Ko sem jaz odprla svoje srce in ljubezen dala drugim, se je vse postavilo na svoje mesto. Črna ovčka v družini je pozdravila sebe in sedaj s svojo ljubeznijo zdravi tudi druge.

Ja, dovolim si biti to kar sem. Še več, če želim uspeti in živeti svojo Božanskost moram biti to kar sem, brez tega seveda ne gre. Zato vam, dragi moji bralci, želim samo eno v novem letu 2019. Da si boste dovolili biti to kar ste in da s pogumom prehodite še zadnje stopnice na poti do zmage – na poti nazaj k vam, k bistvu samega sebe. 

V trenutku, ko se boste zavedali, da se ne ozirate več na druge, boste vašo energijo usmerjali na pravo pot. Na pot, ki vas bo pripeljala do obilja na vseh področjih.

Kako začeti? Začnite pri občutkih, ki jih gojite do svojih bližnjih. Odnosi nam kažejo kdo smo. Če pa pri tem potrebujete pomoč v obliki dušnega, angelskega zapisa ali vodene meditacije, se vam vedno na razpolago. Zapisi so kot kode, ki aktivirajo vaše dušne zgodbe in podzavestne vzorce. V trenutku, ko jih preberete se začne proces zdravljenja in traja dokler se ne spremeni vaše delovanje, mišljenje,…

Naj bo to leto čarobno in zaljubljeno <3 Srečno 2019!

Obljubim, da bom sledila svojemu srcu in za vas pripravljala in ustvarjala skozi celo leto. Tukaj smo, da si pomagamo, tukaj smo, da se imamo radi. <3

vaša Urška

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *