Dragi ego, med nama je konec!

Biti v srcu ali delovati skozi ego? Dva nasprotja. Ko smo v srcu delujemo skozi brezpogojno ljubezen. Ego pa vodi strah. Strah da nismo dovolj dobri, dovolj lepi, da nismo dovolj za druge, da nismo dovolj sposobni, pametni,….kaj vse bi še lahko naštela. Ta strah, da te drugi ne sprejemajo, ta energija, ki te vodi v to, da se potrebuješ dokazovati drugim…da moraš za njihovo potrditev in ljubezen nekaj storiti, biti dober, priden, ustrežljiv,… in potem, ko dojameš, da ti vsi kažejo tvoj strah – kaj pa če res nisem dovolj dober?”, “kaj pa če zares nisem vreden njihove ljubezni?”

Pride dan, ko se po letih dokazovanja in borbe s samim seboj zrušiš. Dojameš svoj strah in na vse gledaš iz čisto novega zornega kota. Dobro, si rečeš, to lekcijo sem osvojil, gas, gremo naprej v nove zmage, KAJTI ZNOVA…

…VERJAMEM VASE

SI ZAUPAM

ZAUPAM V SVOJO POT

SE LJUBIM

SE SPREJEMAM

IN SE OBJEMAM Z VSO NEŽNOSTJO, KI JO PREMOREM….

Dojameš svojo vrednost, se vzljubiš, sprejmeš in prav tako lažje sprejemaš tudi ostale, njihova dejanja (ki prav tako bazirajo na strahu), besede, ki zabolijo (dejansko ne zabolijo več, pride misel, ki te mogoče za trenutek postavi nazaj v preteklost, ampak zadaj ni več konkretne energije v obliki strahu, ni več emocije, zato ta bolečina pride in gre…)

Ampak vseeno je tisto nekaj…vseeno te nekaj žuli…kajti sam si šel naprej, rasteš, dojemaš, začutiš radost in hvaležnost…in sprejemaš vse čudeže, ki se začnejo pojavljati v tvojem življenju.

Ego je izgubil svojo moč, srce pride na površje, spet na pravo mesto. Živiš vsak trenutek, ne glede na to kaj pravijo drugi in se učiš uživati, živeti sebe in svoje talente, učiš se prepoznavati svoje želje – tiste prave, srčne,…kajti brez potrebe po dokazovanju drugim lahko fokus usmeriš vase. Tudi, ko je okoli tebe milijon ljudi si ti v svojem – na svojem – si ti v sebi.

Ko počasi dojemaš to novo realnost, ko te visoke vibracije zibajo v ritmu čiste ljubezni in radosti si vse to želiš še za druge. In smo spet tam, kjer ni rož…

“Joj, tega si zelo želim za svojega partnerja….

Joj, le kaj bi dala, da bi vse to dojele moje sestre…

Ja, povem moji mami kaj se dogaja, prepričana sem, da mi bo sledila…”

IN SPET SE BUTNEŠ V ZID!

Vsi zidovi, ki si jih prej pridno podiral, se na novo postavijo. Mogoče so še močnejši od tistih prejšnjih, še bolj trdovratni…začutiš jih s tako silo, da se ti spet podre tvoj svet. Jao, kje imaš fokus nase? Kje sta radost in hvaležnost….mogoče se celo zapre tvoje srce, ker si ti tako zelo, vse, kar si imel lepega želiš za druge. Budalo! 100x budalo. Živi sebe in pusti druge pri miru.

Nenavezanost na rezultate česarkoli počnem ali sem počela v življenju sem težko dosegla. Ko te že vse tako visoko dvigne, da se razliješ čez cel planet, spet pride nekaj, kar te “rukne” iz prestola.

In znova spet…lastna neumnost, dobrota, srčnost,…in prevelika želja (zadaj so vedno pričakovanja) pomagati drugim – spet energija dokazovanja. Pripeljati jih v stanje, ki si ga začutil. Tako zelo jih ljubiš, da ne zmoreš naprej brez njih. Pa moraš, za preostali del sveta. Za tiste, ki verjamejo v tvoje zdravilne besede, dotike, meditacije, zapise,…za tiste, ki jim bo tvoja pomoč pomenila več kot pomeni domačim tvoja prisotnost.

Dojeti sliko, realno sliko tega, kar daješ in kaj dobiš, zaskeli, ampak te postavi nazaj na Zemljo. Nato samo še trgaš vezi, navezanost, se osvobajaš….vse dokler spet ni fokusa na sebi in vse dokler spet na stopiš na svojo pravo pot. In višji jaz je spet vesel.

In takrat, do konca utihne tudi ego. Ko slediš sebi, svojim resnicam, ko dejansko živiš samo sebe, brez strahu da boš kogarkoli izgubil, ker si boš upal pokazati svojo posebnost, upal biti vodja, upal biti seksualen in drzen,…boš vedno trapast za nekatere in moder za druge. Vseeno ti je. Ob tebi bo ostal tisti, ki te resnično ljubi. Četudi boš ostal sam, veš, da zmoreš, veš, da bo čistka prinesla nekaj lepega, nekaj tebi pisanega na kožo, nekaj, kar je lahko samo ljubezen.

Ja, nekateri bodo s tabo takoj od začetka…

Druge bo takoj prestrašila tvoja svetloba…

Nekateri se bodo zarotili proti tebi…

Spet drugi naredili vse, da ostanejo ob tebi…

Ne glede na vse…ti stopaš naprej…ponosno! Ne rabiš se dokazovati nikomur, veš, da si dovolj dober in sposoben, da boš lahko svoj načrt izpeljal do konca. Želje so jasne, navezanosti ni, pričakovanja spuščaš iz sebe in se samo predajaš modrostim višjega jaza – notranji občutek, notranje videnje, ki te vodi preko srca v male zmage in prave odnose.

Zato…moj dragi ego…hvala, ker me braniš, ko to najbolj potrebujem, hvala za vse lekcije…vse trde zidove in grde besede…hvala, ker si….ampak želim, da veš…med nama je konec. 😉

Pred menoj ves navdušen skače moj srček. Moja esenca me preplavlja do zadnje celice. Življenje je lepo, ko znaš živeti sebe! <3

Urška

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *