Lepota duš

Med svojim delom se med zapisi kar topim ob vsej ljubezni, ki jo premorejo vaše duše. Ko pridem pod vse plasti strahov in napačnih prepričanj do gole duše, bi se lahko zjokala od sreče. Take lepote premorejo te naše duše, neverjetne emocije in moč, joj, kakšno moč. Potem pride tisto zavedanje kako dobri smo vsi ljudje, zares smo vsi angeli z zlomljenimi krili. Učim se gledati ljudi na isti način kot gledam njihove duše. V vsakem človeku vidim prvo dobro in četudi mi večkrat očitajo, da prehitro zaupam, vem, da takšna pač sem. Iskrena in zaupljiva. Mislim, da je v tem moja moč. Čutim jo kot vrlino.

Seveda je naš največji uspeh priti do te duše, se združiti z njo in jo živeti. Kaj vse moramo med tem storiti in doživeti je seveda stvar posameznika, ampak dobro vemo, ni lahko. Tako ali drugače, ni lahko.

Ples, petje, kuhanje, vrtičkanje, tek,….vse v čemer neizmerno uživamo nas povezuje z našo dušo. Sama najbolj uživam, ko rišem in ko pečem sladice. Ampak eno je res, najbolje se izrazimo skozi umetnost. To je vedel že Tesla, ki je celo matematiko povezoval z umetnostjo. To poletje sem brala veliko o njem in skozi branje sem ga izredno začutila. Verjel je v dobro, v dobre ljudi, zaupal, verjel je, da bo lahko pomagal ljudem, služil,…na koncu pa njegove izume uporabljajo najbolj temne duše tega sveta. Dobrota je zares sirota. Res pa je tudi to, da je vse za nekaj dobro….hmm, le koliko Tesl živi danes med nami pa sploh ne vejo da to so…ogromno, dragi moji, ogromno 😉

Nekateri ljudje pa te imajo raje za hudobnega kot da bi priznali, da so naredili napako ali mogoče narobe razumeli resnico, ki so jo dobili. Zaradi lastnih strahov so raje nesramni do tebe, kot pa da bi zbrali moč in pogledali resnici v oči. Vsaka zgodba ima dve plati in zmeraj moramo pogledati tudi na lastne napake. Če samo s prstom kažemo, ne pridemo nikamor v življenju. V takih zgodbah se med seboj bojujejo strahovi in ego in v takih trenutkih je na ljubezen pozabljeno. Koliko parov danes deluje skozi ego, srčne povezave pa že dolgo ne čutijo več.

Ko tako iz človeka odstiraš plasti vse nesnage prideš do te čudovite duše, ki je pod vsem tem polna ljubezni. Kadar se sam dodobra povežeš s svojo dušo pa vidiš samo še lepo v ljudeh.

Obsojanje, kritiziranje, opravljanje, zahrbtne prevare,…ah saj je vse isto in vse je plod bolečine, strahov, jeze, zamer,…na eni strani in želje po sprejetju, ljubezni, objemu,…na drugi strani. Vse je plod nečesa, ki se lahko reši s preprostim oprosti mi, rada te imam, žal mi je, hvala ti. To preprosto tehniko, ko osebo, do katere gojite neko negativno emocijo, pokličete pred seboj, uporabljam vedno več tudi v vodenih meditacijah. Vedno lahko to storite, celo sedaj, v tem trenutku.

Pred dnevi sem začutila jezo. Kar bruhnila je vame. Dovoliti sem si morala občutiti to jezo. Sama sebi sem pravila, da jaz pa nisem taka, da tej osebi ne bi nič rekla ali storila, ampak jeza je bila močnejša. Pokazala je mojo temno plat mene same in morala sem jo sprejeti. Ta oseba me je ranila tisočkrat v življenju… Ja, tudi jaz znam biti taka kot ti. Vrteti jezik v prazno in se smejati na tuj račun. Poklicala sem to osebo pred seboj in poračunala po moško, brez heca. Po petih minutah vizualiziranja sem se počutila boljše. Ego je potihnil in spet sem se spustila v srce. Ker dobro vem kako zelo zaslužen je bil tale moški obračun. Ker sem končno pokazala zobe. Sicer ne na fizičnem nivoju, ampak na energijskem, ki je veliko bolj učinkovit. Iz sebe sem dala vse, kar ni čista ljubezen do te osebe. Ko sem nato tako “čista” v mislih stopila pred to osebo, sem spet videla samo lepoto njene duše in čutila zgolj mojo ljubezen do nje. Odpustila, razumela, oklofutala, povedala kar ji gre…karkoli že sem storila, delovalo je. Za to pa sploh nisem potrebovala njeno prisotnost. Daleč od tega in verjamem, da je nekako lažja tudi njena duša.

Videti ali ne videti to lepoto. Saj je vseeno, ljudem je treba zaupati, kajti vsi smo dobri. Četudi te bo že za naslednjim vogalom nekdo konkretno “nategnil”, bo to en dan del tvoje zgodbe osebne rasti in učenja. Mogoče te bo ta oseba naučila postaviti se zase, mogoče dejstva, da vsega pa ne smemo početi z glavo, da moramo poslušati srce ali pa zgolj tega, da prave prijatelje ceniš danes še bolj.

Ker vsak človek pa ni tvoj prijatelj. Nekdo te mora vendar nečesa naučiti. Pravi prijatelji te učijo ljubezni in uživanja, tisti ne pravi pa vsega ostalega. Ne glede na lepoto njihovih duš pod vsem tem, se vse vrti nekako okoli tebe, za tebe. Ker si tukaj z namenom, dragi moj zemeljski angel. In si za tiste “zgoraj” prioriteta z srcem. Ne samo da je čudovita tvoja duša, ampak ima tvoje srce neverjetno moč in premore ljubezen za cel planet duš.

Danes je zato še toliko bolj pomembno, da si v srcu, da greš v srce in da tam ostajaš, še posebno takrat, ko si z ljudmi. Naj se to zibanje gor in dol enkrat konča, naj zasije samo lepota naših src in naj se prebudi celoten planet.

Z ljubeznijo vseh ljubezni in lepot vesolja, Urška <3

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *