Naj bo tokrat po moje! Lahko mi uspe!

Na poti odkrivanja sebe se ti včasih zazdi kot da ti vsi postavljajo samo ovire. V tem ti kažejo tvojo nemoč, tvoje ne- prepričanje, ne-odločnost….oziroma tisto nekaj, kar ti še ne uspe realizirati. Ja, lepo bi bilo, če bi vsak zase znal konkretno pospraviti pred svojim pragom in nehal metati dogovornosti na druge. Kljub temu zavedanju pride tukaj neko višje zavedanje – kadar je nekaj pomembnejše oziroma nekdo in njegovo poslansto, se vse sile usmerijo v to – v ta cilj, v to osebo – in uporabijo za obuditev vsa orodja – ljudi okoli tebe, situacije,…samo zato, da bi končno zaživel to kar si. Kadar si izbran za določeno delo, gre vse okoli tebe in v tebi v to smer. Predvsem tvoji bližnji odnosi. 

V nekem trenutku se znajdeš v neki mreži tega, kar bi moral storiti, kaj drugi pričakujejo in tega kaj si srčno želiš. Kot da vsi visijo nad teboj in samo čakajo tebe. Kaj ti kažejo? Tvoj razpršen fokus? Tvoje “cincanje mincanje”? Jah, najbrž kar vse skupaj. V tem prepričanju sedaj uresničujte svoje sanje. V dojemanju tega kaj se dogaja okoli vas. Kaj vam sporočajo vaši vodniki, višji jaz in celo vesolje. Zavedanje, da si pomemben za Zemljo in da je še bolj pomembno to, kar imaš za dati Zemlji in ljudem. V meni so visoke vibracije, ki jih redko kdo nosi na tej Zemlji. Celemu planetu jih moram dati – preko stvari. Te vibracije so pomemben del prebujanja v novo, zlato dobo. Šele danes, šele sedaj, se zavedam svoje pomembnosti. Ne čutim ponosa, niti malo, samo hvaležnost, da je bila ta pomembna vloga dana meni. Vem, da sem jo zmožna uresničiti, vem, da mi je bilo to dano – kot darilo za to, da sem več generacij svoje družine očistila vseh negativnih emocij. Kot darilo, da sem skozi odločitve vedno delovala v najvišje dobro vseh. Nekateri tega še ne vidijo, tudi tisti bodo en dan spregledali. Amen!

Seveda je žalost še prisotna, ampak vedno manj jo je. Včeraj zvečer sem predelovala vse prehitro umrle otroke. Vse sem dobila pred oči in vse sprejela nazaj v družino, skupaj z ostalimi predniki. Moji družini pa sem obljubila, da bom kljub delu in uspehu, prisotna doma. Mojega očeta ni bilo nikoli, vedno je delal. Strah, da bom postala taka tudi sama je bil močnejši od mene. Samo z ozaveščanjem in metanjem tega strahu v sveti ogenj, se je sprostilo ogromno.

V svoje poslanstvo sem se odločila iti čista kot solza. Ker si resnično ne želim ne pravih ljudi, stresa in situacij, ki bodo večje od mene. Vse to se zgodi, ko imaš v sebi strahove, občutek, da nisi dovolj dober, jezo ali krivice,…Ker si poleg dela želim proste vikende, še enega otroka, psa in še par takih “domačih zadevc” 😉 ja, srčne želje so jasne. Vse bo, če bom sledila srcu in delovala skozi srce. Še vedno so zame stvari, ki so pomembnejše od mojega poslanstva – moja družina. Preveč rada sem mama, da bi si dovolila izpustiti kak trenutek v življenju mojih otrok. Do sedaj sem bila prisotna vedno in povsod in tako naj tudi ostane. Ko si v srcu je mogoče čisto vse. <3

Ne, vsem ne moreš ugoditi (jasno) in ne glede na vse, včasih enostavno potrebuješ pomoč. Pred dnevi sem se znašla v takšni situaciji. Vsak dan sem med svojim delom, hišo, obroki, otroci in možem. Vsi me potrebujejo, jaz pa sedaj močno potrebujem imeti fokus na začetek svojega poslanstva (saj veste, začetki so najtežji). Vsak prosti trenutek izkoristim za to, da se temu posvetim. Večkrat me tako nekdo zmoti – kot da me še vedno ne izpustijo….in tukaj se spet pokažejo moji dvomi….

Bom lahko, ob svojem poslanstvu in projektu, ki ga imam za izpolniti, tudi dobra mama in žena? Mamica v meni hrepeni po tretjem otroku, poslovni ženski v meni pa gorijo prsti. Vsaka je imela fokus na svojem koncu in ko sem jima združila fokus na poslanstvo, sem se nekako umirila. Ja, na prvo mesto sem postavila svoje delo, kljub veliki želji po novemu družinskemu članu. Vsekakor to ne pomeni, da bo kdo čutil kakšen moj izostanek. Daleč od tega. Včasih to samo pomeni, da moraš prositi za pomoč, vključiti osebo v kakšno delo ali enostavno za to plačati druge. So stvari, ki se jim nima smisla posvečati, še posebej, če tega nikakor ne čutiš.

Nekako podzavestno v sebi vem, da bi zmogla oboje, vseeno je za uspeh na začetku pomemben 100% fokus. Ob vsem delu, ki ga imamo ženske doma, dobro vemo, da to ni mačji kašelj. Ni pa nemogoče, še več, naša največja lekcija je prav ta – postaviti sebe, svoje potrebe in želje, svoje poslanstvo – na prvo mesto. Tukaj je pomembno, da verjamemo, da zmoremo vse. Samo pomislite koliko stvari ste ob majhnih otrocih naredili skozi dan….če te sposobnosti prenesete v podjetje in jih združite z srčnimi željami dobite en poseben cocktail – dobite svojo misijo.

Ja, to leto nas še kaj naprej “puca”. Za nas pridne novo leto prinaša določeno olajšanje. Tiste, ki še vedno mislijo, da so popolni, pa čakajo nove lekcije. Nič novega niti tukaj.

V tem mesecu se moramo naučiti prositi za pomoč in sodelovati z drugimi. Tudi sama se tega učim. Strah me je bilo delati v timu. Vedno sem imela opravka z ljudmi, ki so mislili samo nase in delovali iz ega. Kot da smo vlekli vsak na svoj konec. Poleg tega sem se na ljudi tudi hitro navezala in jih vzljubila. Tudi tega nisem smela pokazati. Še več, kadar sem v določenem timu vključila tudi čustva in delovala skozi srce, sem za njih izpadla prostaška in celo nazadnjaška. Danes vem, da k sebi privlačim drugi tip ljudi – srčne in iskrene, kot sem sama. Strah, da bi še kdaj morala delovati skozi tak tim, sem zmetala v sveti ogenj.

Ta del je bil povezan z mojim očetom. Imel je podjetje, pod seboj pa ljudi, ki jih je imel rad. Njegova srčna navezanost na ljudi ga je veliko stala. Ker se ni dovolj cenil in ni znal postaviti mej v odnosih, so se mu vsi izneverili. Tisti, ki se ni, v strahu pred izgubo službe, pa na delovnem mestu ni več dal vsega od sebe. V vsakem primeru je izgubil. Ko sem predelovala ta del njegove žalosti in so na dan privreli spomini vseh moških njegovega podjetja, me je stiskalo v prsih. Veliko žalosti se je razpustilo. Prav tako zavest zdrave ekipe, vere v sebe in moč zdravih mej.

Ta moški, podjetniški del mene je trdno povezan z mojim očetom. Na drugi strani pa so moji talenti in boginja v meni, povezani z mojo mamo. Z negovanjem teh odnosov in reševanjem konfliktov (tako mojih, kot njihovih) sem negovala svoj moški in svoj ženski božanski princip. Oba morata biti v meni v čisti harmoniji – sodelovati in se bodriti.

Moj moški del bo poskrbel za cilje, odločnost, prve korake…moja ženska v meni pa bo poskrbela, da bodo zadeve tekle brez dodatnega stresa, nežno, z lahkotnostjo, preko intuicije, s pomočjo višjega jaza. Na moj rojstni dan pred dnevi sem dobila najlepše darilo vesolja – v trenutkih meditacije sem dobila vizijo svojega poslanstva – kot da bi ga v 20 minutah miru živela – kot da sem v svojem filmu, ki ga sanjam že leta. Lahko si samo mislite kako sem jokala od sreče. Še več, lahko si samo mislite kako sem hvaležna, ker vem, da odpiram svoja, prava vrata. Ja, prvi koraki so najtežji, ampak vem, da bom shodila, tako ali drugače. želja je velika, podpora vesolja pa neizmerna. Sicer je res, da me že malo brcajo, ker sem nekako počasna, ker na trenutke izgubim fokus,….ampak dobro, uspelo bo.

Ne pozabite, da je čisto vse z razlogom! Vsak odnos, sodelavec, težava ali bolečina,…vse nas nekaj uči! Vse, kar dobimo v  naše življenje je samo orodje, da postanemo boljši. Boljši od nas včeraj, zmeraj tekmujemo samo s seboj. Če se že morate primerjati, izberite sebe v prihodnosti – sebe, ko živite svojo misijo in sebe. Pokličite ta del pred sebe, kaj vam kaže? Kaj vas lahko nauči in kaj vam lahko da, da vam bo v trenutku lažje….ker življenje nas še vedno brusi po vseh kotih in dokler ne pridemo na svoje pravo mesto pod Soncem, bo tako. Hočete ali nočete!

Naj vas koti brusijo v diamant, ki ga boste kmalu pokazali svetu. Vsak ima v sebi ta sijaj, če le ima pogum prehoditi pot do njega. Za vas iz srca, iskreno in z ljubeznijo najvišjih vibracij vesolja,

Urška

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *